Na prvem koalicijskem vrhu kritike na račun Golobove vlade: "Stanje financ in projektov je katastrofalno"

Na Brdu pri Kranju poteka prvi koalicijski vrh v tem mandatu, na katerem člani vlade in koalicijski poslanci pretresajo normativni plan dela vlade do konca tega leta. Po oceni stanja naj bi bile njihove prednostne naloge ministrstev usmerjene zlasti v učinkovitejše črpanje evropskih sredstev in realizacijo koalicijske pogodbe.

Na Brdu pa naj bi spregovorili tudi o tem, s katerimi projekti bo treba počakati na naslednje leto. Na koalicijski vrh so bili povabljeni predsedniki vseh koalicijskih strank, tudi predsednica SLS Tina Bregant ter predsednik Fokusa in državnega sveta Marko Lotrič. Niso pa vabila dobili predstavniki Resnice, saj je stranka formalno v opoziciji.

Žakelj: Stanje financ in projektov je kar katastrofalno

Vodja poslancev NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je ob prihodu na koalicijski vrh izrazil pričakovanje, da jih bodo ministri oziroma vlada seznanili s "stanjem financ in projektov". "Slišim, da je zadeva kar katastrofalna, da so projekti slabo realizirani, financ pa ni ter da primanjkljaj v proračunu znaša 1,2 milijarde evrov," je povedal Žakelj.

Kot je poudaril, pričakuje, da se bodo dogovorili o prioritetah iz koalicijske pogodbe. "Za nas so pomembne čakalne vrste v zdravstvu, dolgotrajna oskrba, boljši pogoji za podjetnike in kmete ter delujoči Skok," je navedel Žakelj.

Predsednica SLS Tina Bregant pa je ob prihodu na Brdo povedala, da je pred vlado veliko izzivov in da zapuščina vlade Roberta Goloba ni dobra. "Prva seja pred poletjem bo vroča, zato ker bo jesen še bolj vroča," je dodala Bregant.

Na vprašanje, ali je koalicija pri zakonu o Skoku, ki ga je včeraj potrdila vlada, usklajena, pa je Žakelj odgovoril, da zakona še niso natančno preučili. V zvezi s kritikami, ki na zakon letijo iz sodniških, tožilskih in strokovnih vrst, pa je poudaril: "Če se bo pokazalo, da je kaj treba popraviti, bomo to popravili. Pričakujemo pa, da bodo tisti, ki so bili sedaj zaščiteni, kaznovani."

Koalicija vztraja, da je treba preiskovalne komisije ustanoviti pod enakimi pogoji

Žakelj je komentiral tudi mnenja pravnikov, ki so na včerajšnji seji parlamentarne komisije za poslovnik enotno izpostavili, da koalicija z onemogočanjem ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij o zadevi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja političnih strank krši ustavo in poslovnik državnega zbora.

Kot je dejal Žakelj, koalicija vztraja pri stališču, da morajo vse preiskovalne komisije v tem mandatu delovati po istem zakonu ter da je treba pred njihovo ustanovitvijo počakati na razplet referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi.

Poudaril je tudi, da je bivša predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v prejšnjem mandatu onemogočala ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, pa to ni nikogar skrbelo. "Seveda je treba ustanoviti preiskovalne komisije, ampak pod enakimi pogoji," je sklenil vodja poslancev NSi, SLS in Fokus.

Na vprašanje, ali bi moral poslanec Resnice Boris Mijič zaradi vrste očitkov odstopiti s položaja, pa je Žakelj odgovoril, da je to "stvar Resnice". "Tam se odvijajo stvari in računam, da se bodo tudi odvile," je dodal.

Katere bodo ključne prioritete ministrstev?

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA navedli, da so na njihovem področju do konca leta ključni odprava neustavnosti zakona o varstvu okolja in digitalizacija okoljskih postopkov za učinkovitejše izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj. Poleg tega pa tudi uskladitev podnebnega zakona z evropskimi pravili, podaljšanje rokov občinam za sprejetje prostorskih planov, uskladitev stanovanjskega zakona z evropskimi pravili o državnih pomočeh za učinkoviteje črpanje evropskih sredstev in odprava neskladij zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Med osrednjimi prioritetami ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je področje dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. V ospredju bo zlasti odprava krivic, da bodo stanovalci v domovih s primerljivimi potrebami plačevali enako ceno. V načrtu je tudi ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in poenostavitev ter pospešitev postopkov za pridobitev pravic in izdajo odločb, so poudarili.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj pa je med ključnimi prioritetami izpostavilo decentralizacijo oziroma pripravo zakonodaje za ustanovitev pokrajin. To je sicer že pripravil državni svet, čaka pa na potrditev vlade, so navedli. Na drugih ministrstvih se na vprašanja STA o prednostnih nalogah niso odzvali.